Nepasji dnevi

Ljubljana v vsej svoji belini prestaja hudo nepasje dneve. Vreme je čisto poscano, namesto pol metra snega je včeraj nalilo vsaj pol metra vode. Ravno toliko da ne morem peljat cimra na sprehod in ravno toliko, da s čevlji oserješ celo stanovanje. Nikomur se nikamor ne da in vsi so čemerni.
Pri najboljšem sosedu mi je prodajlka namesto pol-bele štruce dala polovice bele, pa se mi ni dalo razlagat in sem se ji samo nasmehnil in krajec spustil v košaro. Bolj se mi pije jogurt kot pivo, kar je čudno in zna biti da meji že na bolezen. Edino razvedrilo sta mi kava in cigaret, pa še to le na pol, ker sem med razmišljanjem o polovici bele štruce pozabil s police potegniti še mleko.
Niti vozniki ne trobijo od živčnosti, kar me je včasih vsaj malo pogrelo, da sem se komu prav osladno nasmehnil v brk in si mislil svoje. Čudno ozračje je. Pa niti ni depresivno. Ko bi vsaj bilo. Bi lahko vsaj nekomu tožaril in moril. Saj ne da sm te vrste človek, bi pa vsaj imel izgovor. Pa niti tega ni. Nekje vmes visi vse skupaj, kot tale objava. Ne tič ne miš. Edino Bowie-ev Changes me še tolaži, da kmalu pridejo spremembe.
Cimer pa me samo milo gleda in se, kot vedno, strinja.

Max

Eh ja, grem jaz naprej čitat Edgar Poe-a.

  • Share/Bookmark

Blog Oprosti za jogurt | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |